Prehrana dojenčka je stara ravno toliko kot človeška zgodovina. Seveda je v tej dolgi zgodovini potekalo najprej samo dojenje. V 18. stoletju so bile zelo moderne dojilje, ki so reševale nezmožnost dojenja mnogih žensk. Tudi danes je dojenje še vedno najboljša prehrana za dojenčke zaradi mnogih razlogov.
Po zatonu dojilj so v 19. stoletju dojenčke hranili z mlekom krav, koz in mul. Zaradi najlažje dostopnosti je prevladovalo seveda kravje mleko. Zdravniki so kmalu opazili, da zaradi kravjega mleka prihaja do dehidracij, prebavnih, alergičnih motenj in celo do večje smrtnosti. Zato so začeli proučevati sestavo kravjega in materinega mleka in to je bila osnova za nastanke prvih mlečnih nadomestkov, ki pa so bili še zelo preprosti.
Z razvojem pasterizacije in uparevanja vode v 20. stoletju so bile dane možnosti za razvoj najprej mleka v prahu in nato prvih tako imenovanih »humanih formul«. Tako hranjeni dojenčki so rasli ravno tako uspešno kot dojeni (jasno v primerih, ko ni bilo zapletov). To je bilo obdobje, v katerem so prehrano za dojenčke smatrali le kot osnovo za enakovredno rast v primerjavi z materinim mlekom.
Z razvojem analitskih metod pa so vedno bolje spoznavali sestavo materinega mleka in se mu skušali čim bolj približevati pri pripravi formul. V tem obdobju je materino mleko pri raziskavah kot »zlati standard« dobivalo vedno večjo vlogo, medtem ko je uporaba materinega mleka iz leta v leto bolj upadala (dojenje ni bilo več moderno in mnogi so smatrali, da tudi ne nujno potrebno, saj so imeli mlečne formule). V tem obdobju so poskušali pripraviti mlečne formule, ki bi bile čim bolj podobne sestavi materinega mleka. Najprej je bil poudarek na pripravi ekvivalentnih beljakovin, nato maščob in nazadnje tudi ogljikovih hidratov. Seveda pa so skrbeli tudi za pravilno razmerje in prisotnost vitaminov, mineralnih snovi in ostalih elementov sestave materinega mleka.
Zaradi vse večje popularnosti mlečnih formul so v šestdesetih letih ustanovili »La Leche League«, mednarodno organizacijo, ki podpira dojenje na vseh nivojih še danes.
Kljub ponovnem promoviranju dojenja in vse večji uporabi dojenja, pa je šel razvoj mlečnih formul svojo pot naprej, saj dojenje kljub najboljši želji in vsem prednostim, ki jih ima, na žalost ni vedno mogoče. Znanstveniki in industrija se še dalje trudijo, da tudi dojenčki, ki ne morejo biti dojeni, imajo možnost biti kvalitetno hranjeni.
Prve mlečne formule so prodajali le v lekarnah in sicer po relativno nizkih cenah, saj tudi njihova takratna sestava ni bila komplicirana. Prav tako je bil izbor izdelkov relativno skromen, saj so obstajala neke vrste univerzalne mlečne formule za celotno obdobje hranjenja dojenčka, poleg tega pa so starši zelo hitro prehajali na hranjenje z običajnim kravjim mlekom.
Obdobje hranjenja z mlečno formulo se je postopno podaljševalo, tako da so z časom začeli pripravljati najprej dvostopenjske, pred slabim desetletjem pa tudi že tristopenjske mlečne formule. V drugi polovici 20. stoletja, ko dojenje ni bilo moderno, so tako v Evropi kot v svetu zrasle mnoge tovarne, ki so proizvajale hrane za dojenčke, kar je stopnjevalo njihovo tekmovalnost in s tem hkrati pospešen razvoj novih mlečnih formul.
Z razvojem prebiotikov, probitikov, nukleotidov je bila dana možnost za nova razmišljanja o prehrani dojenčkov, ki so bila pred kratkim tudi že realizirana v obliki novih mlečnih formul.
Pri oblikovanju le teh je šlo ne samo za posnemanja sestave materine mleka, ampak tudi funkcionalnosti materinega mleka. Kar pomeni, da je formula sledila učinkom, ki jih ima materino mleko (obrambna funkcija, bifidogeni efekt itd.).
V zadnjem času se je gledanje in razmišljanje prehranskih znanstvenikov radikalno spremenilo. Prof. Alan Lucas je uvedel idejo o pomenu prehrane z dolgoročnimi posledicami. Prej so se orientirali na prehranske potrebe in preventivno na primanjkljaje posameznih sestavin. Najnovejši trendi pa gredo v smer bioloških učinkov, ki jih ima prehrana na zdravje, tako v zgodnjem obdobju kot tudi v obdobju celega življenja.
Torej prehrana v zgodnjem obdobju (obdobje dojenčka) ima posledice tekom celega nadaljnjega življenja. Zaradi tega so postavili termin »Programiranje«, saj pomanjkanje ali presežek nečesa v kritičnem ali občutljivem obdobju lahko pusti posledice na dolgi rok ali celo za celo življenje. Dokazi za te efekte so v velikem številu znani že pri živalih in tudi na primatih.
Pri odraslih poznamo take posledice prehrane dojenčkov pri metabolizmu maščob, krvnem tlaku, debelosti, diabetesu, aterosklerozi, obnašanju in celo kot vpliv na dolžino življenja.
Zdaj pospešene raziskave kažejo, da imajo zgodnja prehrana in specifične prehrambne sestavine dolgoročni efekt na: krvni pritisk, odsotnost inzulina, metabolizem holesterola, nagnjenost k debelosti, stanje ožilja, kosti, atopije ter strukture možganov in kognitivne funkcije.
Velik izziv za prihodnost pa je, kako take raziskave lahko povežemo v javno zdravstveno prakso, z namenom zmanjševanja števila človeških bolezni. Pospešen razvoj mlečnih formul in svetovna globalizacija ter specializacija sta povzročila tudi na tem področju podobno kot v farmacevtski industriji mnoga združevanja, nakupe in s tem koncentriranje proizvodnje, razvoja in vlaganj na področju izdelkov za prehrano dojenčkov.
To pa hkrati pomeni vedno večjo dovršenost izdelkov, ki ji lahko sledijo le največji svetovni proizvajalci.
Poleg vseh zgoraj omenjenih sprememb, pa se v zadnjih dveh desetletjih tudi močno spreminjajo prodajni kanali. Včasih so hrano za dojenčke prodajali izključno le v lekarnah. Razlogov za to je bilo precej: dodatno svetovanje farmacevta v lekarni, izdaja nekaterih vrst hrane na recept (zlasti posebne hrane pri alergijah, diarejah, ...), mnoge države so izdajale mlečne formule na recept. Nato je prišlo najprej v zahodnem delu Evrope do segmentacije otroške hrane na tisto, ki se je še vedno prodajala le v lekarnah (specialna prehrana za posebne prehranske namene), na začetne mlečne formule, ki se prodajajo tako v lekarnah kot tudi v maloprodaji in celo na internetu in pa na nadaljevalne mlečne formule, žitne kašice, mlečne kašice, čaje, sokove, vodo za dojenčke in sadne kašice, ki se večinoma prodajajo v maloprodaji.
Glavni razlogi za ta prehod so sledeči: menjava nakupnih navad potrošnikov, ki nakupujejo vedno bolj v hiper in mega marketih, v specializiranih trgovinah za otroke itd., vedno manj je otroške hrane na recept., vedno večja izobraženost populacije in pridobivanje informacij iz knjižne literature, interneta, revij za mamice. Poleg tega pa je nedvomno pomemben tudi faktor nižjih cen tovrstnih izdelkov v maloprodaji. Pri nas v Sloveniji ta proces prav tako že nekaj časa poteka in delež prodaje v maloprodaji že presega delež v lekarnah.