Prehrana nosečnice in doječe matere

mag. Zdravko Plečnik, mag. farmacije

SE ODLOČATE ZA OTROKA ?

STE ŽE NOSEČI IN ALI DOJITE ?

Zaradi nosečnosti ni potrebno menjati vaših prehrambenih navad, vendar je to obdobje, ki terja od vas tehten premislek, kako se prehranjujete in kako nameravate izboljšati vašo prehrano.

Ustrezna prehrana nosečnice vpliva na zdravo rast in razvoj ploda. Ob uravnoteženi prehrani, ki zajema živila iz vseh skupin živil :

• sadje in zelenjava (vitamini in minerali),

• žita in žitni izdelki,

• mleko in mlečni izdelki,

• pusto meso, morske ribe, perutnina, jajca,

• maščobe in sladkorji v zmernih količinah.

Ob taki prehrani je pri nosečnicah in doječih materah potrebno upoštevati, da se povečajo predvsem potrebe po vitaminih in mineralih, nenasičenih maščobnih kislinah, nekoliko manj po beljakovinah. Potrebe po maščobah se lahko povečajo za 5 %, potrebe po ogljikovih hidratih pa skorajda ne.

Vitamini in minerali

Nobena druga vrsta hrane ni tako raznolika kot sta sadje in zelenjava, ki predstavljata neprecenljiv vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Zato je pomembno, da na svoj dnevni jedilnik uvrstite listnato zelenjavo, korenasto zelenjavo, solato in sadje.

Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov (C, A, E, K, folna kislina) in prehranske vlaknine, katera ureja prebavo. Vitamin C je pomemben pri rasti in razvoju ploda, hkrati pa izboljšuje absorpcijo železa. Zaradi povečanih potreb je pogosto tudi pomanjkanje folne kisline, zato je treba uživati več surove zelenjave, poleg 200 μg/dan v obliki prehranskih dodatkov.

Povečanim potrebam po vitaminih in mineralih med nosečnostjo ter v času dojenja lahko zadostimo z uravnoteženo prehrano, vendar je v praksi to zelo težko izvedljivo. Povečane potrebe po mineralih in vitaminih lahko pokrijemo tudi s prehranskimi dopolnili.

Folna kislina

Spada med vitamine skupine B, ki je med drugim pomembna za tvorbo in presnovo krvnih telesc ter njihovo pravilno delovanje. V prvem mesecu po oploditvi se pri plodu začne zapirati nevralna cev. Folna kislina, ki jo nosečnica redno jemlje, zmanjša tveganje za nepravilno zapiranje nevralne cevi za kar 70 %.

Najdemo jo v temno zeleni zelenjavi, špargljih, bananah, arašidih, pomarančah, jogurtih, paradižniku, kumaricah, zelju, polnozrnatem kruhu, jajcih, krompirju.

Železo

Je mineral, ki je pomemben za tvorbo hemoglobina v krvi. Še posebej je nraven železa v krvi pomembna med nosečnostjo, ko se potrebe po železu podvojijo. Dobimo ga s prehrano mesa, rib, jajčnega rumenjaka, zelene listnate zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic. Absorpcijo izboljša sočasno uživanje vitamina C.

Jod

Spada med elemente v sledovih in kot sestavni del ščitničnih hormonov skrbi za normalno delovanje žleze ščitnice. Za zadovoljevanje potreb v času nosečnosti ne zadostuje le uporaba jodirane soli, temveč je treba vsaj 2 x tedensko jesti tudi morske ribe.

Esencialne maščobne kisline

V nosečnosti se povečajo tudi potrebe po večkrat nenasičenih maščobnih kislinah (v nadaljevanju VNMK).

VNMK razdelimo v 2 podskupini: omega-3 in omega-6, ki so esencialne maščobne kisline, ker jih človeško telo ne more samo tvoriti, zato jih moramo zaužiti s hrano. Glavni predstavniki VNMK omega-3 so a-linolenska kislina in njeni derivati, kot sta eikozapentaenojska (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK, oziroma DHA -docosahexanoic acid).

Veliko α-linolenske kisline vsebuje laneno, orehovo, repično in sojino olje.

EPK in DHK najdemo v mastnih morskih ribah, kot so sled (slanik), tuna, sardina in losos. Zelo učinkovito lahko dopolnjujejo pokrivanje potreb po esencialnih maščobnih kislinah.

K VNMK omega-6 pa sodijo linolna kislina in iz nje tvorjene maščobne kisline z daljšimi verigami, npr. arahidonska kislina (AK).

Veliko vsebnost linolne kisline imajo rastlinska olja, kot so sončnično, sojino olje in olje koruznih kalčkov.

Esencialne maščobne kisline so zelo pomembne za razvoj dojenčka pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje bodoče mamice. V razvijajočih se membransko bogatih tkivih, možganih in očesni mrežnici, se pred rojstvom in po njem, kopičijo velike količine omenjenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj ostrine vida, za rast in psihomotorični razvoj.

Arahidonska kislina (nastaja iz linolne kisline) je pomembna komponenta celičnih membran in sodeluje pri sintezi prostaglandinov. DHK (nastaja iz α-linolenske kisline) je glavna sestavina fosfolipidov retine in možganov.

V najboljšem primeru se iz linolne in α-linolenske kisline sintetizira 10 % VNMK z daljšimi verigami, kot sta AK in DHK.

Razmerje med linolno in a-linolensko kislino v prehrani matere vpliva na količino dokozaheksaenojske kisline v lipidih možganov zarodka. To razmerje je uravnoteženo, kadar znaša 5 : 1 v prid linolne kisline.

Matere zaužijejo več linolne kisline kot dokozaheksaenojske kisline ; povečan vnos linolne kisline namreč zmanjša sintezo dokozaheksaenojske kisline zaradi tekmovanja med linolno in α-linolensko kislino za enake encimske sisteme v telesu, ki jih linolna kislina bolje izrabi. Tako je posledično manj dokozaheksaenojske kisline na voljo zarodku in kasneje je le-te manj tudi v mleku.

Posledice so nižja porodna teža, manjši obseg glave, manjša velikost novorojenčka in vpliv na razvoj živčevja. Zato je priporočljivo dodatno uživanje DHK in α-linolenske kisline.

Priporočen dnevni vnos DHK za nosečnice in doječe matere je 300 mg/dan.

Tabela 1. Priporočen vnos hranljivih snovi na dan (ženske).

1. 1 mg RRR-a-tokoferolnega ekvivalenta=1 mg RRR-a-tokoferola=1,49 IE.
2. Približno 260 ug prehranskega dopolnila RRR-a-tokoferolnih ekvivalentov na 100 g izločenega izdelka.
3. 1 mg niacinskega ekvivalenta = 60 mg triptofana.
4. Izračunano po vsoti folatno učinkovitih spojin v običajni prehrani= folatni ekvivalent (po novi definiciji), 1 ug folatnega ekvivalenta = 1 ug prehranskega folata = 0,5 ug sintetične folne kisline (PGA).
5. Ženske, ki želijo zanositi ali bi lahko zanosile, naj bi dodatno uživale 400 ug sintetične folne kisline (=pteroilmonoglutaminska kislina/PGA) v obliki prehranskega dopolnila za preprečevanje poškodb nevralne cevi. S tem povečanim zauživanjem folne kisline naj bi začele najkasneje 4 mesece pred začetkom nosečnosti in nadaljevale med 1. tretjino nosečnosti.
6. Zlasti za ohranitev hranilne gostote.
7. Približno 0,13 ug dodatka vitamina B12 na 100 g izločenega mleka.
8. Z upoštevanjem s 750 ml materinega mleka izločene količine vitamina C.
9. Kadilci 150 mg/dan.
10. Ta podatek velja za doječe in nedoječe ženske po porodu za izravnavo izgub med nosečnostjo.
11. Nosečnice mlajše od 19 let 350 mg.
12. D= Nemčija, A= Avstrija, CH= Švica, WHO= svetovna zdravstvena organizacija.
13. Ženske, ki nimajo menstruacije in niso noseče ali ne dojijo: 10 mg/dan.

Potrebno količino DHK za odraslega dobimo z dnevnim vnosom 1 g ω-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin.

Tabela 2. Količina EPK in DHK v posameznih vrstah rib in koliko rib je potrebno pojesti na dan, da zaužijemo priporočeno dnevno količino 1 g ω-3 VNMK.