Nosečnost in še posebno dojenje sta obdobji, ko je biološka aktivnost telesa povečana, zato so povečane potrebe po nekaterih vitaminih, mineralih in beljakovinah. To zahteva posebno skrb pri prehranjevanju.
V tem času se potrebe po nekaterih snoveh podvojijo: to so železo, folna kislina in vitamin D. Potrebe po kalciju in fosforju se povečajo za polovico, po piridoksinu in tiaminu za tretjino in po beljakovinah za 20 %.
Priporočene povečane potrebe so vodilo za sestavo dobre in ustrezne prehrane. Teoretično bi se večina potreb lahko pokrila z ustrezno prehrano, vendar so v študiji, ki je zajela ameriške nosečnice, ugotovili, da ima ustrezno prehrano le relativno majhen delež žensk. Večina nosečnic zadovolji povečane potrebe le po vitaminu C, B12, A. Potrebe po železu, kalciju, vitaminih B 6, D, E, folni kislini, cinku pa se navadno s prehrano ne pokrijejo. Treba je upoštevati še dodatne dejavnike tveganja: slabo socialno stanje, mladoletnost, kajenje, shujševalne diete, vegetarijanski način prehranjevanja, pridružene bolezni, alergije na hrano in uporaba določenih zdravil. Večplodna nosečnost potrebe še poveča. Povečane dnevne potrebe po vitaminih, mineralih in večkrat nenasičenih maščobnih kislinah (ω-3 in ω-6) v času nosečnosti in dojenja pokrije Milupa izdelek NeoVin Plus DHA. Neovin Plus DHA je primeren za vegetarijance, lahko pa se uživa tudi pri sladkorni bolezni (Diabetes mellitus).
Folna kislina je v vodi topen vitamin iz skupine B. Telo samo je ne more tvoriti niti nalagati. Potreben je reden vnos s hrano ali dodatki. Naravni viri folne kisline so zelenolistna zelenjava, sadje, jetra, pivski kvas.
Med nosečnostjo je folna kislina potrebna za normalen metabolizem, rast in delitev celic, razvoj in zaprtje hrbteničnega kanala v 4. tednu nosečnosti in za tvorbo krvi. Številne študije so pokazale, da je pomanjkanje folne kisline eden glavnih dejavnikov pri napaki v razvoju hrbteničnega kanala, ki je lahko različno izražena; najpogosteje kot nepopolno zaprt hrbtenični kanal - spina bifide, ki je lahko zaprta ali pa odprta, ko se skozi defekt kože bočijo ovojnice hrbtenjače, redko tudi koreni živcev in sama hrbtenjača. Pridružena je lahko tudi vodenoglavost.
Vsako leto je po svetu od 300.000 do 400.000 nosečnosti s takšno napako. V Sloveniji se s to napako rodi približno en otrok na 2000 rojstev.
Pomemben način preprečevanja motnje v razvoju hrbteničnega kanala je dodajanje folne kisline, in sicer 1 mesec pred zanositvijo in prve tri mesece nosečnosti. Priporočena doza za ženske, pri katerih ni dejavnikov tveganja, je 0,4 mg na dan in za tiste, pri katerih je tveganje najvišje (napaka v razvoju nevralne cevi v prejšnji nosečnosti), 4 mg folne kisline na dan.
Folna kislina je na tržišču v različnih oblikah: kot samostojna ali v multivitaminskih pripravkih, ki vsebujejo še druge vitamine in minerale, nekateri tudi beljakovine.
Vitamin B12 je potreben za normalno delitev celic in tvorbo beljakovin. Je le v živalskih beljakovinah (meso, ribe, jajca, mleko). Zdrave ženske zadovoljijo povečano potrebo v nosečnosti z mešano prehrano in zalogami tega vitamina. Pomanjkanje se pokaže pri vegetarijankah, ki ne uživajo živalskih beljakovin.
Vitamin C: potreba po tem vitaminu se v nosečnosti poveča za 10 mg na dan, to je na 70 mg na dan, in se zlahka zadovolji z ustrezno prehrano. Prevelike količine vitamina C delujejo škodljivo na plod!
Vitamin A je v maščobah topen vitamin in je v živilih živalskega izvora in zelenjavi, predvsem v korenju. Ker prekomerne količine tega vitamina lahko povzročijo okvaro ploda, se rutinsko dodajanje ne priporoča.
Vitamin D je nujen za primerno vsrkavanje kalcija. Naravni izvor tega vitamina je izpostavljanje sončnim žarkom. Potreba po vitaminu D se med nosečnostjo podvoji.
Železo je mineral, ki je važen za tvorbo hemoglobina v krvi. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta med nosečnicami, posebno še, če so prisotni dodatni dejavniki tveganja: večplodna nosečnost, vegetarijanska prehrana, izguba krvi.
Kalcij je potreben za gradnjo skeleta otroka. Krče v mišicah nog pri nosečnicah nekateri povezujejo s spremenjenim metabolizmom kalcija. Priporočena količina kalcija med nosečnostjo in dojenjem je 1.200 mg na dan. Veliko kalcija je v mleku in mlečnih izdelkih.
Multivitaminski in mineralni pripravki, ki vsebujejo skrbno načrtovane deleže vitaminov, mineralov in nekateri tudi beljakovin, se priporočajo nosečnicam in doječim materam, ki ne morejo zadovoljiti povečane potrebe s prehrano, kakor tudi tistim, ki imajo dodatne dejavnike tveganja: več plodna nosečnost, bolezen, zdravila, alergija na hrano, kajenje, vegetarijanska prehrana in podobno.