Drug problem, ki muči precej zalivanih otrok je zaprtje. Pravega vzroka zanj se največkrat niti ne odkrije. Pri dojenih otrocih ga skoraj ni. Trdota blata je povezana s prisotnostjo netopnih mil kalcija in maščobnih kislin, ki se tvorijo predvsem s palmitinsko kislino, ki ni bila posrkana iz črevesa.
Za to je kriva nekoliko zapletena kemična zgradba molekule te kisline na trigliceridu.
Materino mleko in standardne mlečne mešanice vsebujejo namreč približno enake količine maščob, tudi palmitinske kisline je enak delež. Razlika je le v kemični zgradbi. V materinem mleku je 70 do 80 % tako imenovane beta palmitinske kisline, v mlečnih mešanicah pa le 6 do 12 %. Če je palmitinska kislina v beta obliki, se iz črevesa posrka, v ostalih oblikah pa v črevesu ostane, se veže s kalcijem v netopna mila (Ca-palmitat). Ta pa povečajo trdoto blata in prispevajo k pojavu zaprtja. Drug nezaželen učinek je še izguba kalcija in slabša mineralizacija kosti.
Narejeni so bili številni poizkusi, da bi se tudi v mlečnih formulah dvignil % betapalmitata, vendar vsebujejo rastline zelo nizek delež le-tega.
Posebna tehnologija, ki so jo razvili, pa je omogočila pridobivanje nadomestka maščobe izključno iz rastlinskih olj, ta maščoba se imenuje betapol. Njena struktura je taka kot v materinem mleku in sicer 70–80 % je β-palmitinske kisline.
Slika 1. Potek presnove, ki je odvisen od pozicije palmitinske kisline na glicerolu.
