Natisni stran

Prebiotiki

Bifidobakterija - človeku prijazna bakterija v črevesju dojenčkov

Dojenje je najboljša prehrana za dojenčka in vsaka mati želi svojemu otroku najboljše. Na žalost pa vsaka mati ne more dojiti, zato raziskovalci poizkušajo prednosti povezane z materinim mlekom uporabiti tudi pri formulah za dojenčke.

Edina varna in primerna zamenjava za materino mleko je formula za dojenčke. Najnovejša dognanja nam kažejo, kako jo narediti še boljšo, saj dolgotrajnejša uporaba lahko povzroči ogromen napredek.

Študije so pokazale, da dojenje zmanjšuje tveganje za nastanek alergij in črevesnih infekcij pri otrocih in sedaj znanstveniki izkoriščajo to znanje.

Analizirali so vzorce blata vzete iz plenic tisočih dojenčkov po državah cele Evrope in odkrili kaj je bistvena razlika v prebavnem sistemu dojenih otrok in otrok hranjenih z mlečno formulo.

V našem prebavnem sistemu naravno živi vrsta bakterij, ki imajo koristne učinke. Zadnje raziskave kažejo, da bi lahko bila ta tako imenovana »prijazna bakterija« še veliko bolj prijazna kot so sprva mislili, saj to mikroskopsko čudo lahko vsebuje ključ za premagovanje alergije.

Ko se otrok rodi, v njegovem prebavnem sistemu ni bakterij, toda z začetkom dojenja ali hranjenja s formulo za dojenčke, se prične razrast bakterije, ki predstavlja črevesno floro.

Znanstveniki so odkrili, da je vrsta črevesne flore, ki se razvije, odvisna od tega ali je otrok dojen ali hranjen s formulo za dojenčke. Večina dobre črevesne flore pri dojenih otrocih pripada družini bifidobakterij, medtem ko imajo otroci hranjeni s formulo za dojenčke mešanico bakterij različnih vrst. Imajo manj bifidokakterij in več drugih bakterij, kot so klostridije in bakteroide.

Raziskovalci so ugotovili posledično odvisnost med dobro črevesno floro in alergijami. Visok nivo bifidobakterije pomeni manjše tveganje za alergije, medtem ko je nizek nivo bifidobakterije in večji nivo klostridije zelo pogost pri otrocih, ki kasneje razvijejo alergične reakcije.

Atopija je dedna nagnjenost za tvorbo posebnih protiteles na alergene (posebne snovi, ki ob vstopu v telo razdražijo imunski sistem) in pojavijo se različne alergične reakcije. Atopija je zelo pogosta težava zlasti v razvitih državah kamor spada tudi Slovenija.

WHO - svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so se primeri astme podvojili v zahodni Evropi v zadnjih 10 letih, medtem ko British Medical Journal poroča, da se je število ekcemov podvojilo ali celo potrojilo v zadnjih 30 letih.

Ta eksplozija alergij v razvitem svetu je vodila znanstvenike k »higienski« hipotezi. Teorija te hipoteze je, da so otroci zaradi pretirane skrbi za čistočo, uvedbe obveznega cepljenja in trenda majhnih družin, izpostavljeni maloštevilnim infekcijam.

Rezultat tega je, da otrokov imunski sistem ni sposoben zaznati razlike med sicer neškodljivimi alergeni, kot so hišni prah ali cvetni pelod in resnimi virusnimi ali bakterijskimi alergeni.

Obstajajo očitni razlogi, da verjamemo »higienski« hipotezi, saj so alergije bolj pogoste med edinčki. Pri otrocih, ki odraščajo na kmetijah in so obkroženi z živalmi, je razvoj atopijskih stanj redkejši.

Toda ali naš imunski sistem resnično potrebuje nekaj tako nevarnega kot so infekcije, da se razvije pravilno? Vodilni strokovnjak na tem področju dr. Bengt Bjorksten iz Centra za raziskavo alergij iz Stockholma meni da ne. Po njegovem mnenju je bolj verjetno, da močno imunost povzroči »prijazna« bakterija v črevesju. Zlasti bifidobakterija, katere koncentracija je večja pri dojenih otrocih in posledično se zmanjšuje tveganje za nastanek alergije in pojav črevesnih infekcij.

Obstajata dva načina, s katerima lahko spremenimo oz. povečamo število »prijazne« bifidobakterije - probiotiki in prebiotiki.

Probiotiki se v glavnem uporabljajo v jogurtih in drugi hrani namenjeni za odrasle in večje otroke in predstavljajo vnos žive bakterije v telo. Neglede na to kako prijazna ta bakterija je, mnogim ni všeč ideja o hranjenju dojenčkov z živo bakterijo.

Prebiotiki (vsebujejo jih formule: Aptamil Premature, Aptamil 1 Immunofortis, Aptamil 2 Immunofortis, Aptamil 3 Immunofortis, Aptamil Comfort 1 Immunofortis, Aptamil Comfort 2 Immunofortis, Milumil 1, Milumil 2, Milumil 3) so

posebna vrsta ogljikovih hidratov, ki jih črevesni sokovi ne prebavijo. To pomeni, da te majhne molekule ogljikovih hidratov pridejo v debelo črevo in predstavljajo hrano za bifidobakterije, ki tam živijo naravno. Raziskovalci v Italiji so že dokazali, da ko jih dodamo v formulo za dojenčke, z njo hranjeni dojenčki, razvijejo enako visok nivo bifidobakterij kot dojeni otroci.

Ti neprebavljivi ogljikovi hidrati znani kot prebiotični oligosaharidi imajo podobnosti z materinim mlekom, saj vplivajo na trdoto blata. Mame, ki so hranile svoje dojenčke s formulo za dojenčke, ki vsebuje prebiotike, so opazile mnogo mehkejše blato in problemi z zaprtjem so se zmanjšali.

Najnovejše raziskave kažejo, da tako kot prebiotiki v materinem mleku tudi prebiotiki v Milupa mlečnih formulah naravno pomagajo krepiti imunski sistem saj:

Literatura
  1. Saarinen UM & Kajosaari M. Breastfeeding as prophylaxis against atopic disease: prospective follow-up study until 17 years old. Lancet 346: 1065-9.
  2. Howie PW et al. (1990). Protective effect of breastfeeding against infection. BMJ 300: 11-6.
  3. Harmsen HJM et al. Analysis of intestinal flora development in breast-fed and formula-fed infants by using molecular identification and detection methods. J Pedgastroenterol Nutr. Jan 2000; 30: 61-7.
  4. Björkstén B, et al. Allergy development and the intestinal microflora during the first year of life. J Allergy Clin Immunol 2001: 108: 516-20.
  5. Kalliomäki M. et al. Distinct patterns of neonatalgut microflora in infants in whom atopy was and was not developing. J Allergy Clin Immunol 2001: 107: 129-34.
  6. WHO Factsheet No 206, revised January 2000.
  7. Williams HC. Atopic eczema BMJ 1995; 311: 1241-2.
  8. Johnston SL and Openshaw PJ. The protective effect of childhood infections. BMJ 2001; 322: 376-7.
  9. Björkstén B, et al. Ibid.
  10. Morog, Minoli I, Mosca M, Fanaro M, Jelinek J, Stahl B, Boehmg. Dosage related bifidogenic effects ofgalacto- and fructo-oligosaccharides in formula-fed term infants. J Pediatrgastroenterol Nutr 2002; 34: 291-5.