Presenetljivo je, koliko staršev in še celo zdravstvenih delavcev zmotno misli, da je kravje mleko odlična hrana za rast dojenčka.
Slika 1. Prikaz % dojenčkov hranjenih s kravjim mlekom kot glavnim mlečnim obrokom v časovnem obdobju enega leta.
Podatki pravijo, da približno 60 % evropskih dojenčkov uživa kravje mleko kot glavni mlečni obrok že do 12 meseca starosti. Tudi pri nas v Sloveniji je stanje zelo podobno, ali celo še malo slabše.
Kravje mleko ni primerna prehrana v zgodnjem razvoju dojenčka in otroka. Pod nazivom kravje mleko smatramo polnomastno pasterizirano kravje mleko.
Pri odraščanju postaja otrok aktivnejši in zato potrebuje več energije. Potrebuje pravilno razmerje beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov za zadovoljitev vseh potreb po rasti in razvoju.
Vzemimo na primer železo. Tudi če se starši zavedajo pomembnosti železa, pa je v običajni prehrani le nekaj dobrih virov železa, kot na primer rdeče meso, ki pa ga otroci jedo v majhnih količinah. Železo je tako zelo pomembno, ker prenaša kisik po telesu in pri njegovem pomanjkanju nastopi anemija.
Anemija je ena najpogostejših težav dojenčkov in otrok v razvitih državah. Evropska študija prikazuje, da ima eden od štirih drugače zdravih enoletnikov nizko zalogo železa in eden od desetih je anemičen. V Veliki Britaniji anemija nastopi pri enem na 8 otrok med 1–2 letom starosti. Stanje je pri socialno ogroženih otrocih še veliko slabše, saj nastopi anemija pri enem od treh otrok. Glavni simptomi anemije so: utrujenost, bledičnost, slab apetit, ki lahko povzročijo nespečnost in vznemirjajo otroka. Še bolj nevarno pa je, da se anemija lahko odraža kot zastoj v mentalnem razvoju, ki se kasneje v življenju ne more več popraviti.
Zdravstveni strokovnjaki pravijo, da je glavni razlog za anemije pri dojenčkih prezgodnje hranjenje s kravjim mlekom. Čeprav je v nasprotju z uradnimi priporočili, je za mnoge mame normalno, da začnejo hraniti otroke s kravjim mlekom že po 6. mesecu starosti. Kravje mleko vsebuje le sledove železa, ki pa seveda ne zadostuje. Vsi pa vemo, da kravje mleko vsebuje tudi pomembne snovi za dojenčke, kot so beljakovine in kalcij.
Torej, kaj je rešitev, če hočemo našega otroka oskrbeti tudi z železom?
Zdravstveni strokovnjaki so spoznali prednosti prilagojenih mlek, kot mnogo boljša alternativa v primerjavi s kravjim mlekom vsaj do 18 meseca ali še boljše do drugega ali tretjega leta starosti. Prednosti uporabe prilagojenih mlek so jasne. Britanska študija (1) leta 1996 narejena v mestnem področju prikazuje rezultate, ki so pri dveletnih otrocih zmanjšali anemijo pri enem od štirih otrok na nič, preprosto z uporabo prilagojenega mleka namesto kravjega mleka. Z drugimi besedami anemija je kompletno izginila.
Slika 2. Vpliv zamenjave kravjega mleka s prilagojeno formulo na anemijo.
Študija, objavljena leta 1999 v British Medical Journal (2), je pokazala, da so otroci, ki prejemajo prilagojeno mleko vsaj do 18 meseca starosti, pametnejši kot sovrstniki, hranjeni s kravjim mlekom. Ta fenomen povezujejo s koncentracijo železa, saj pomanjkanje železa v prehrani dojenčkov upočasni mentalni razvoj.
Ker kravje mleko ne vsebuje zadostnih količin železa, zato so v drugem in tretjem letu starosti pri otrocih zelo pogoste anemije
Vsebuje preveliko količino neprilagojenih beljakovin, natrija, kalija in kloridov, ki premočno obremenjujejo ledvica dojenčka in močno poveča možnost alergije
Ker ne vsebuje zadosti cinka, selena, joda, vitaminov A, C, D in esencielnih maščobnih kislin potrebnih za zdravo rast in razvoj
Torej, zlasti velika možnost anemij in alergij, poleg pomanjkanja nekaterih nujno potrebnih elementov. Ugotovili so 25–40 % anemij med 6 in 24 mesecem starosti otrok, še posebno pri rizičnih. Izogibanje kravjemu mleku do 18 meseca starosti v veliki meri eliminira anemije med 18 in 24 mesecem starosti.
Tabela 1. Primerjava sestavin v kravjem mleku in v delno prilagojeni formuli.
| Sestavine | Kravje mleko | Delno prilagojeno mleko |
| Beljakovine | 3,4g/100 ml | 1,8–2,2g/100 ml |
| Železo | 0,05 mg/100 ml | 0,8–1,3 mg/100 ml |
| Cink | 0,35 mg/100 ml | 0,6–0,9 mg/100 ml |
| Vitamin D | 0,02 µg/100 ml | 1,0–1,9 µg/100 ml |
| Vitamin A | 30 µg/100 ml | 60–68 µg/100 ml |
| Vitamin C | 2 mg/100 ml | 8–10 mg/100 ml |
| Jod | *7–40 µg/100 ml | 11–12 µg/100 ml |
| Selen | 1,0 µg/100 ml | 1,5–1,9 µg/100 ml |
| Linolenska kislina | 70–92 µg/100 ml | 360–560 µg/100 ml |
* vrednosti zelo variirajo