Znanost o prehrani se je v 20. stoletju razvijala predvsem v dveh smereh:
zagotoviti priporočila za najustreznejšo prehrano pri otroku, ki omogoča normalno rast in razvoj otroka
preprečevati obolenja zaradi deficientnih stanj
Že od leta 1960 je ugotovljeno, da je določena vrsta hrane lahko faktor tveganja za kronične bolezni kot so: kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen neodvisna od inzulina, rakave bolezni, osteoporoza, hipertenzija ipd. V 21. stoletju je poseben izziv prehrambene znanosti tako imenovana funkcionalna prehrana, ki v optimalni meri omogoča dobro počutje in zdravje otroka, obenem pa zmanjša tveganje za razvoj bolezni. Materino mleko je vsekakor najustreznejša prehrana v dojenčkovem obdobju, saj je po sestavi in funkciji edinstveno. Prav spoznanja o sestavi in funkciji materinega mleka so omogočila razvoj funkcionalnih mlek, ki omogočajo tudi pri zalivančkih pravilno rast, presnovne parametre in razvoj otroka tako kot pri dojenih otrocih.
Ta spoznanja so narekovala posebno sestavo, ki predstavlja sledeče novosti (1–10):
Posebni sladkorji (prebiotični oligosaharidi, frukto oligosaharidi in transgalakto oligosaharidi). Omogočajo rast bifidobakterije, saj služijo v debelem črevesju kot hrana za rast črevesne flore, kjer prevladuje bifidobakterija. Pri hranjenju z novim mlekom imajo dojenčki praktično enako črevesno floro kot dojeni otroci (99 % bifidobakterije).
Betapol (strukturirana rastlinska maščoba) podobna maščobi v materinem mleku.
Omogoča enako konsistenco blata kot pri dojenih otrocih, zato odpravlja zaprtje.
Beljakovine – hidrolizat mlečnih beljakovin, ki močno izboljša prebavljivost hrane, istočasno pa zaradi boljše prebavljivosti zmanjša možnost zaprtja.
Zmanjšana količina laktoze pripomore k izboljšanju simptomov kolik.
Preželatiniziran krompirjev škrob – daje občutek sitosti.
Glede na starost dojenčka ločimo dve vrsti mlek:
začetno mleko za dojenčke s prebavnimi motnjami od rojstva naprej : Comformil 1;
nadaljevalno mleko za dojenčke s prebavnimi motnjami po dopolnjenem četrtem mesecu starosti: Comformil 2.
Na gastroenterološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani smo od oktobra 2000 do junija 2001 v raziskavo vključili 30 otrok. Namen dela je bil ugotoviti sprejemljivost in všečnost začetnega mleka Comformil 1 in nadaljevalnega mleka Comformil 2 ter izboljšanje simptomatike pri otrocih glede na vključitvene kriterije za našo populacijo otrok.
Republiška strokovna komisija za medicinsko-etična vprašanja Ministrstva za zdravje Republike Slovenije je ocenila, da je raziskava iz etičnega vidika neoporečna.
V raziskavo smo vključili skupno 30 otrok.
V prvi skupini smo preizkušali Comformil 1. Vključili smo 15 otrok v starosti od 0 do dopolnjenega 4. meseca.
V drugi skupini smo preizkušali Comformil 2. Vključili smo 15 otrok v starosti od 5. meseca do 1. leta.
Raziskava je potekala na oddelku za dojenčke in male otroke Službe za gastroenterologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer so bili vsi otroci hospitalizirani. Starše vseh otrok smo seznanili z namenom in potekom raziskave. Vsi starši so pismeno potrdili pristanek za vključitev v raziskavo.
Povprečna starost otrok v prvi skupini je bila 2,1 meseca, v drugi skupini pa 8,4 mesecev. Testirali smo 19 dečkov in 11 deklic.
Vključitveni kriteriji:
Izključitveni kriteriji:
Vsak otrok je bil testiran 5 dni.
Sprejemljivost in všečnost Comformil 1 in 2 smo ugotavljali s pomočjo merjenja zaužite količine mleka, ki je bilo otrokom ponujeno v neomejeni količini, v primerjavi s količino zaužitega standardnega mleka po anamnestičnih podatkih matere.
Za namen testiranja smo imeli poseben obrazec, v katerega smo vsak dan zapisovali količino in vrsto mleka, ki jo je otrok pojedel in stranske pojave: bruhanje, driska, kolike, izpuščaj. Količino zaužitega mleka smo ocenjevali ob vsakem obroku pri vseh otrocih. Sprejemljivost in všečnost smo ocenjevali s skalo od 1–5 (otrok mleka ni jedel - 1, otrok je z užitkom pojedel ves obrok - 5).
Pri vsakem otroku smo ob vsakem obroku vpisovali izboljšanje, poslabšanje ali nespremenjeno stanje vključitvenega simptoma.
Dobljene rezultate smo za vsakega otroka posebej obdelali in ugotavljali sprejemljivost in všečnost ter jih procentualno izrazili.
Izboljšanje - poslabšanje - enako stanje simptomov smo prikazali z grafičnim prikazom simptomov.
Vključitveni kriteriji:
Od skupnega števila 11 otrok z abdominalnimi kolikami je pri 7 otrocih ali 63,6 % prišlo do maksimalnega izboljšanja, pri 1 otroku (9,1 %) do dobrega in pri 2 otrocih (18,2 %) do manjšega izboljšanja.
Pri 1 otroku (9,1 %) je stanje ostalo nespremenjeno. Pri nobenem pa ni prišlo do poslabšanja.
Od skupnega števila 8 otrok je pri 6 otrocih ali 75 % prišlo do maksimalnega izboljšanja, pri 1 otroku (12,5 %) do srednje dobrega in pri 1 otroku (12,5) do manjšega izboljšanja.
Pri nobenem preiskovancu ni prišlo do poslabšanja.
Pri vseh treh otrocih je prišlo do maksimalnega izboljšanja.
Pri obeh preiskovancih je prišlo do maksimalnega izboljšanja.
Pri preiskovancu je prišlo do 100 % (maksimalnega) izboljšanja
Vseh 15 (100 %) preiskovancev ni imelo ne driske, ne izpuščajev. 11 otrok ali 73,4 % jih tudi ni bruhalo. 2 otroka (13,3 %) sta le malo in 2 otroka (13,3 %) minimalno bruhala.
9 otrok ali 60 % je po petih dneh Comformil 1 odlično sprejela. 2 otroka (13,3 %) sta prve dni Comformil 1 slabo sprejemala, vendar pa sta ga 5. dan že dobro sprejemala. 3 otroci (20 %) so ga prve dni slabo sprejemali, po 5. dneh pa srednje dobro. Le 1 otrok (6,7 %) je prve dni Comformil 1 dobro sprejemal, nato pa ga je slabo.
Od skupnega števila 8 otrok je pri 6 otrocih ali 75 % prišlo do maksimalnega izboljšanja, pri 1 otroku (12,5 %) do srednje dobrega in pri 1 otroku (12,5) do manjšega izboljšanja.
Pri nobenem preiskovancu ni prišlo do poslabšanja.
Pri vseh treh otrocih je prišlo do maksimalnega izboljšanja.
Pri obeh preiskovancih je prišlo do maksimalnega izboljšanja.
Pri preiskovancu je prišlo do 100 % (maksimalnega) izboljšanja
Vseh 15 (100 %) preiskovancev ni imelo ne driske, ne izpuščajev. 11 otrok ali 73,4 % jih tudi ni bruhalo. 2 otroka (13,3 %) sta le malo in 2 otroka (13,3 %) minimalno bruhala.
9 otrok ali 60 % je po petih dneh Comformil 1 odlično sprejela. 2 otroka (13,3 %) sta prve dni Comformil 1 slabo sprejemala, vendar pa sta ga 5. dan že dobro sprejemala. 3 otroci (20 %) so ga prve dni slabo sprejemali, po 5. dneh pa srednje dobro. Le 1 otrok (6,7 %) je prve dni Comformil 1 dobro sprejemal, nato pa ga je slabo.
Vključitveni kriteriji:
Od skupnega števila 11 otrok je pri vseh ali 100 % prišlo do maksimalnega izboljšanja.
Pri nobenem preiskovancu ni prišlo do poslabšanja.
Od skupnega števila 5 otrok z abdominalnimi kolikami je pri 4 otrocih ali 80 % prišlo do maksimalnega izboljšanja, pri 1 otroku (20 %) pa je stanje ostalo enako.
Pri nobenem pa ni prišlo do poslabšanja.
Pri vseh treh preiskovancih je prišlo do maksimalnega izboljšanja.
Pri preiskovancu je prišlo do maksimalnega izboljšanja.
Pri preiskovancu je prišlo do 100 % (maksimalnega) izboljšanja
Vseh 15 (100 %) preiskovancev ni imelo ne driske, ne izpuščajev. 13 otrok ali 86,7 % jih tudi ni bruhalo. 2 otroka (13,3 %) sta le minimalno bruhala.
9 otrok ali 60 % je po petih dneh Comformil 2 odlično sprejela. 1 otrok (6,7 %)ga sprva ni dobro sprejemal, naslednji dan pa ga je že zelo dobro. Le 1 otrok (6,7 %) je Comformil 2 slabo sprejemal. 4 otroci (26,7 %) so Comformil sprejemali srednje dobro.
Na Pediatrični kliniki v Ljubljani - Služba za gastroenterologijo smo v letih 2000 in 2001 testirali 30 otrok na sprejemljivost in všečnost ter izboljšanje simptomatike pri uporabi začetnega mleka Comformil 1 in nadaljevalnega mleka Comformil 2.
Ugotavljamo, da sta obe vrsti mleka pri naših otrocih dobro sprejemljivi in otrokom všečni. Obe vrsti mleka sta učinkoviti pri simptomih abdominalnih kolik, napenjanju, pomanjkanju apetita, pogostem joku in zaprtju. Pri tem pa ne povzročata poslabšanja stanja in stranskih učinkov, kot so driska, izpuščaji in bruhanje.